Zaradi posebne estetične lastnosti stekla, ima monumentalna uporabna umetnost vitraža posebno mesto v umetniškem svetu. Na freskah, slikah in ilustracijah v osnovi vidimo barve kot odboj svetlobe od površine. Pri vitražu pa svetloba pronica skozi stekla kot žarek, ki se razbija na spektralne odtenke. Tako vidimo žive barve, ki nastanejo zaradi lastnosti stekla.
Barvno steklo ima dolgo zgodovino. Zgodnje kulture so zmešale različne snovi in dobile novo substanco: steklo. Zelo na široko so steklo uporabljali Sumerci (3000 let pr. n. št.). Stari Egipčani so razvili znanje izdelave posode (spiralno navijanje barvnega stekla). Stari Grki in Rimljani so odkrili zanimivo tehnologijo za izdelavo zelo originalnih izdelkov iz barvnega stekla, Sirci pa so razvili tehnologijo pihanja stekla.
Barvno steklo ima dolgo zgodovino. Zgodnje kulture so zmešale različne snovi in dobile novo substanco: steklo. Zelo na široko so steklo uporabljali Sumerci (3000 let pr. n. št.). Stari Egipčani so razvili znanje izdelave posode (spiralno navijanje barvnega stekla). Stari Grki in Rimljani so odkrili zanimivo tehnologijo za izdelavo zelo originalnih izdelkov iz barvnega stekla, Sirci pa so razvili tehnologijo pihanja stekla.
 | To kar danes poznamo kot vitraž je nastalo v času zgodnjega krščanstva. Po nekaterih virih sklepamo, da je prototip vitraža izgledal kot konstrukcija iz raznobarvnih kosov stekla različnih velikosti. Koščki stekel so bili sestavljeni z lesenimi ali kamnitimi ploščami in montirani v okna. Lesk zgodnjih vitrajev je ilustriral metafizično vez duše in svetlobe, kot so si jo zamislili teoretiki zgodnjega krščanstva. V takšnih vitražih so ljudje videli posrednika med božanskim in zemeljskim. Žal se do danes ni ohranil noben izmed vitražev takratnega obdobja (pred 10. stoletjem). |
RSS Feed
